[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Za celovito razumevanje gravitacije moram torej razumeti
tudi antienergijo in pripadajo%0Å„a antienergijska polja.
Negativni elektri%0Å„ni naboj ne predstavlja
energijskega dolga, antienergije.
Pri pojasnjevanju antienergije in energijskega polja obstaja
nevarnost, da se ujamem v miselno past. Antienergija me ne-
hote spominja na negativni elektri%0Å„ni naboj. Ob povranem
razmialjanju bi lahko negativni elektri%0Å„ni naboj ena%0Å„il z ener-
gijskim dolgom oziroma antienergijo, kar bi bilo zmotno.
Razli%0Å„ne kombinacije pozitivnih in negativnih nabojev sicer
lahko ustvarjajo tako energijska polja, kot antienergijska polja.
Pri tem pa bi bilo zmotno poenostavljanje, da pozitivni naboj
ustvarja energijska polja, negativni naboj pa antienergijska
polja. Kadar medsebojno pribli~ujemo dva pozitivno nabita
delca, vlagamo energijo in ustvarja se energijsko polje. Enako se
Fizika in metafizika 81
dogaja, kadar medsebojno pribli~ujemo dva delca z negativnim
nabojem. Tudi v tem primeru se energija pove%0Å„uje in ustvarja
se energijsko polje, enako kot v primeru pribli~evanja pozitivno
nabitih delcev.
Negativno nabit delec se energijsko obnaaa enako kot delec
s pozitivnim nabojem. Iz energijskega gledia%0Å„a bi delca lahko
imenoval tudi obratno, pozitivnega kot negativnega, negativ-
nega pa kot pozitivnega in to ne bi vplivalo na energijsko do-
gajanje.
Negativni elektri%0Å„ni naboj nosi ime negativni naboj iz drugih
razlogov, ki za pojasnjevanje energije niso pomembni. Elektri-
na naboja bi se namesto pozitivni in negativni lahko imeno-
vala tudi levi in desni naboj, rde%0Å„i ali zeleni naboj, naboj A in
naboj B. Tako imenovanje nas ne bi vodilo v miselno past.
Antienergija in antienergijsko polje se pojavi ob utiritvi
elektrona v atomsko lupino, to je na primer ob zbli~anju pozi-
tivnega in negativnega naboja. Privla%0Å„na sila ob takem zbli~anju
daje slutiti na lastnosti antienergijskih singularnosti in anti-
energijskih polj.
Antienergija in antienergijsko polje
Preden za%0Å„nem raziskovati antienergijska polja, naj posku-
aam izostriti predstavo o energijski razse~nosti prostora, last-
nosti prostora torej, ki omogo%0Å„a ustvarjanje energijskih polj v
prostoru.
Opa~ena energija kot tudi antienergija v prostoru ka~eta na
to, da se energijska razse~nost prostora pojavlja v pozitivnih in
negativnih vrednostih, podobno kot prostorske razse~nosti.
e si energijsko razse~nost prostora skuaam predstavljati v
koordinatnem sistemu, lahko ugotovim, da tako kot gredo vred-
nosti prostorskih koordinat (x, z, y) od negativnih vrednosti
preko ni%0Å„le v pozitivne vrednosti, tako tudi energijska razse~nost
prostora dovoljuje pozitivne in negativne energijske vrednosti.
S pojmoma energijsko polje in antienergijsko polje sem
energijsko razse~nost vesolja v koordinatnem sistemu razdelil v
82 Franc Rozman
dva dela; v del s pozitivnimi vrednostmi energije in v del z
negativnimi energijskimi vrednostmi.
Temeljne zakonitosti energijske razse~nosti vesolja so opi-
sane in preverjene predvsem za energijska polja, za pozitivne
energijske vrednosti. Nobeno opa~anje mi ne govori, da bi se
energijske zakonitosti na negativnih vrednostih koordinatnega
sistema lahko vedle druga%0Å„e kot na pozitivni strani koordi-
natnega sistema. Lahko torej pri%0Å„akujem, da tudi antienergija in
antienergijska polja delujejo po ~e opisanih temeljnih zako-
nitostih energijskih polj.
Tako kot energijske singularnosti (masa, pozitivni ali nega-
tivni elektri%0Å„ni naboj) v svoji okolici ustvarjajo energijska polja,
tako tudi antienergijska singularnost v svoji okolici ustvarja
antienergijska polja.
Antienergijsko polje ustvarja privla%0Å„no silo.
V miselnem poskusu pribli~ujem dve antienergijski singu-
larnosti. Ob njunem pribli~evanju se pove%0Å„a njuna skupna
antienergijska singularnost. Vsaka od singularnosti se po nju-
nem medsebojnem zbli~anju znajde v globlji energijski singu-
Fizika in metafizika 83
larnosti, druga zaradi druge. Pribli~evanje dveh antienergijskih
singularnosti obe singularnosti pahne v ve%0Å„jo antienergijsko
singularnost, v ve%0Å„ji energijski dolg, v ve%0Å„jo antienergijo.
Ob zbli~evanju dveh antienergijskih singularnosti se zmanjaa
energija obeh singularnosti.
Zmanjaevanje energije se dogaja v smeri temeljne zako-
nitosti oziroma te~nje narave k zmanjaevanju energije. Narava
zato pribli~evanje dveh antienergijskih singularnosti vzpodbuja
s privla%0Å„no silo.
Gravitacija je vsota sil energijskega
in antienergijskega polja.
Na masni delec torej delujeta dve sili:
· Odbojna sila kot posledica energijske singularnosti, ki
"
izhaja iz mase snovnega delca.
Antienergijska singularnost istih snovnih delcev ta dva
"
delca skuaa pribli~ati, jih privla%0Å„i.
84 Franc Rozman
S Øzikalnimi meritvami privla%0Å„ne sile ne moremo lo%0Å„eno
meriti od odbojne. Izmerimo lahko le gravitacijo kot vsoto
privla%0Å„ne in odbojne sile.
Meritve gravitacije poka~ejo, da prevladuje privla%0Å„na sila, kar
pomeni, da v snovnem delcu prevladuje koli%0Å„ina antienergije v
primerjavi z energijo snovi.
O neenakosti energije v primerjavi z antienergijo v masnem
delcu je mogo%0Å„e sklepati tudi na osnovi drugega dogajanja v
vesolju. Sonce stalno seva energijo v obliki fotonov. e bi bili v
nekem trenutku energija in antienergija sonca izena%0Å„eni, bi
zaradi oddajanja energije v obliki son%0Å„nega sevanja ~e v nasled-
njem trenutku prevladovala koli%0Å„ina antienergije. Sonce s seva-
njem izgublja energijo, s %0Å„imer se energijska bilanca sonca preveaa
v korist antienergije.
Masa, gravitacija, centrifugalna sila
Energijska polja okrog snovnega delca pojasnjujejo tudi
maso snovi, ne le gravitacije. Zamislim si, da snovni del%0Å„ek pospe-
aim. Energijsko polje okrog snovnega delca se prilagaja spre-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]