[ Pobierz całość w formacie PDF ]

hvalili. O obeh spisih mislim jaz tako, da ju ni vredno
iznova kje natisniti, ker sta preve� dija0 ko delo.
V �Ljubljanski �asnik� sem po0 iljal pridno svoje �na-
rodne pripovedke�. �e se ne motim, je prinesla nekatere
tudi zamrla �Slovenija� (tiste iz Bistri0 ke doline). Te pri-
povedke niso brez vrednosti. Mogle bi se zopet natisniti
z naslovom: �Narodne in polnarodne pripovedke� in z
mojim predgovorom, v katerem bi pojasnil pomen tega
naslova. Nekatere teh povesti sem zapisal tako, kakor
sem jih sli0 al. Ve�krat pa sem zvedel le ulomke iz narod-
nih pravljic, ki sem jih dopolnil potem po drugih pri-
povedkah ali vsaj v narodnem duhu in po narodnem
na�inu. Nekatere pripovedke sem pa podalj0 al s svojimi
dodatki.
80
MOJE �IVLJENJE
BESeDA
Izmed vseh se je prikupil �italcem najbolj �Glasan-
bog�. Zanj sem porabil ve� narodnih pravljic in poro�il,
ali tako svobodno in subjektivno, da je ta precej dolga
povest mnogo bolj moja nego narodna. Isto se mora re�i
tudi o �Zlati hru0 ki�, katere je pri0 la na svetlo samo
prva tretjina. Druge tretjine urednik Poto�nik ni hotel
priob�iti, ker so se zgodbe vr0 ile v  nebesih! Zadnjo
tretjino pa bi bila brez dvombe prepovedala policijska
cenzura, kajti je bila polna o�itnih napadov na reakcijo,
ki je zavladala v Avstriji, in bolj skrivaj tudi na zloglas-
nega ministra Bacha.
�ital sem na Dunaju poleg zgodovinskih in zemljepis-
nih knjig tudi precej leposlovnih in politi�nih spisov.
Seznaniti sem se hotel zlasti s tistimi nem0 kimi pesniki
in pisci, ki so se rodili in vzgojili v Avstriji, torej z Zelen-
cem (Anastazijem Gr�nom  Tonetom Auerspergom),
z Lenauom, Grillparzerjem, Stifterjem itd.
Stifter se mi je najbolj priljubil radi svojega prekras-
nega, originalnega sloga in jezika in velepoeti�nega ri-
sanja prirode. Grillparzerja postavljajo zdaj mnogi nem-
0 ki kritiki pr�cej za Schillerja in Goetheja. Mene je dol-
go�asil, morda zato, ker sem imel takrat mnogo drugih
nujnih opravkov in sem ga �ital torej prenaglo, z raz-
mi0 ljenim duhom. Anastazija Gr�na pa jaz ne maram in
ne maram. Kar kvasi v svojih liberalnih pesmih, ni zaje-
mal iz svojega srca, nego iz prepovedanih spisov nem-
81
MOJE �IVLJENJE
BESeDA
0 kih svobodnjakov. Brezdu0 nega zatiralca slovenskih
kmetov se noben rodoljub ne more spomniti druga�e
kakor z gnusom in zani�evanjem.
Omeniti moram 0 e znamenito knjigo �Lebensphilo-
sophie� od Galbe. Pisatelja sem spoznal tudi po obrazu.
Bil je profesor v pravoslovnem oddelku dunajske uni-
verze. Vlada ga je suspendirala in zapodila, ker je razla-
gal preve� svobodno in  resni�no! Njegovo ne debe-
lo, ali duhovito in poeti�no knjigo sva brala zaeno z �e-
pi�em vred. Zabavala naju je prekrasno, obenem pa tudi
potola�ila in pou�ila, da sva mogla verovati zopet trdno
v brezsmrtnost �love0 ke du0 e.
Na Dunaju sem �ital tudi Voltaira in Rousseauja, Vol-
taira samo par knjig, ali dovolj, da sem spoznal njegov
ogromni genij, kakr0 nih nam zgodovina ne oznanja
mnogo. Izre�i pravilno sodbo o njem, ni prav lahko.
Voltaire ni bil ateist, in, kar jaz vem, ni napadal nikdar
jedra kr0 �anske vere  ljubezni do Boga in do bli�nje-
ga. Njegova uni�ujo�a satira je bila naperjena proti cer-
kvenim dogmam in 0 egam. Ni �udo, da ga klerikalci ob-
sojajo huje nego vse druge svoje sovra�nike in ga me�e-
jo brez milosti na dno pekla v najbolj vro�o �erjavico.
Ne da se tajiti, da je s svojim duhovitim roganjem raz�a-
lil mnogo milijonov rimskih katoli�anov. Ali po drugi
plati pa vendar ne smemo prezreti, da je Voltaire z vso
silo svojega mogo�nega duha napadal in podiral tudi
82
MOJE �IVLJENJE
BESeDA
praznoverje, ki je pravi veri 0 e veliko bolj nevarno in
0 kodljivo nego brezverstvo, ker ji jemlje vso svetost ter
jo kazi in dela iz nje sme0 no in ostudno karikaturo. Radi
te velikanske zasluge se morajo Voltairu mnogi grehi od-
pustiti.
Rousseauja sem prebral vsega, nekaj na Dunaju, ne-
kaj v Vara�dinu, nekatere spise in poglavja 0 e po ve�-
krat, n. pr. �Socialni ugovor� in �Savojskega vikarja�, ki
je v njegovem �Emilu�. Nemogo�e mi je povedati, kako
silno so me ganile, zanimale in navdu0 ile vse njegove
knjige. Najbolj mi je imponirala odkritosr�nost, da raz-
klada brez ovinkov vse svoje predrzne nazore in velike
grehe. Farji ga ne sovra�ijo tako kakor Voltaira, dasi je
0 e veliko bolj nevaren njih brezbo�nim in hinavskim
te�njam.
Izmed drugih tujih literatur moram imenovati �veda
Tegn�rja, �igar velepoeti�ni �Fritjof� mi je podaril par
jako prijetnih ur.
O slovstvu drugih slovanskih bratov sem dobil prve
pojme tudi na Dunaju. Bral sem biografijo Gogoljevo in
vsebino njegovih �Mrtvih du0 � in tudi nekoliko pesmi
Pu0 kinovih v nem0 kem prevodu (menda Bodenstedto-
vem). Nemci niso hoteli priznati Pu0 kinove originalno-
sti. Razgla0 ali so ga za nadarjenega u�enca in posnemal-
ca Byronovega. Rusi jim pa ugovora niso ostali dol�ni.
83
MOJE �IVLJENJE
BESeDA
Izmed vseh slovanskih knjig pa smo se tista leta za-
bavljali najbolj marljivo s �Kraljedvorskim rokopisom�.
Napadi nanj niso hoteli ponehati. I med �ehi se je po-
javljalo �imdalje ve� kritikov, ki so mu tajili starinstvo in
trdili, da je plod XIX. veka in povod rojstvu da so mu
dale Vukove srbske narodne pesmi. Mene je ta prepir
kaj malo brigal. Poezija tega �Rokopisa� se mi je tako
priljubila, da mi je bilo povse enako, je li iz zgodnjega
srednjega veka ali iz XIX. stoletja. Slovenci smo dobili
tisti �as �e tudi lepi prevod tega �e0 kega bisera, izdelal
ga nam je slove�i pisatelj Podgorski. Jaz sem �ital z istim
veseljem i original i prevod. Nekatere pesmi sem se na-
u�il na pamet in jih znam 0 e dandanes.
Dejal sem, da sem se ukvarjal na Dunaju tudi s poli-
tiko. �ital sem vsak dan �Augsburger Allgemeine Zei-
tung�, ki je bila vob�e priznano glasilo nem0 ke inteli-
gencije in najbolje urejevani list vse nem0 ke �urnalisti-
ke. Te novine so me dobro pou�ile o vseh razmerah
evropskih dr�av in narodov. Nepristranosti v njih ni
bilo. Razni �asniki so jim o�itali naravnost, da slu�ijo za
denar vsakomur. To se je �esto i dokazalo, ali navzlic tej
grdobi jih Nemci niso nehali hvaliti in naro�ati. Jaz sem
bral v tem listu najraj0 i ob0 irne popise bojev, ki so jih [ Pobierz całość w formacie PDF ]