[ Pobierz całość w formacie PDF ]
hvalili. O obeh spisih mislim jaz tako, da ju ni vredno
iznova kje natisniti, ker sta preveã dija0 ko delo.
V »Ljubljanski ãasnik« sem po0 iljal pridno svoje »na-
rodne pripovedke«. âe se ne motim, je prinesla nekatere
tudi zamrla »Slovenija« (tiste iz Bistri0 ke doline). Te pri-
povedke niso brez vrednosti. Mogle bi se zopet natisniti
z naslovom: »Narodne in polnarodne pripovedke« in z
mojim predgovorom, v katerem bi pojasnil pomen tega
naslova. Nekatere teh povesti sem zapisal tako, kakor
sem jih sli0 al. Veãkrat pa sem zvedel le ulomke iz narod-
nih pravljic, ki sem jih dopolnil potem po drugih pri-
povedkah ali vsaj v narodnem duhu in po narodnem
naãinu. Nekatere pripovedke sem pa podalj0 al s svojimi
dodatki.
80
MOJE ÎIVLJENJE
BESeDA
Izmed vseh se je prikupil ãitalcem najbolj »Glasan-
bog«. Zanj sem porabil veã narodnih pravljic in poroãil,
ali tako svobodno in subjektivno, da je ta precej dolga
povest mnogo bolj moja nego narodna. Isto se mora reãi
tudi o »Zlati hru0 ki«, katere je pri0 la na svetlo samo
prva tretjina. Druge tretjine urednik Potoãnik ni hotel
priobãiti, ker so se zgodbe vr0 ile v nebesih! Zadnjo
tretjino pa bi bila brez dvombe prepovedala policijska
cenzura, kajti je bila polna oãitnih napadov na reakcijo,
ki je zavladala v Avstriji, in bolj skrivaj tudi na zloglas-
nega ministra Bacha.
âital sem na Dunaju poleg zgodovinskih in zemljepis-
nih knjig tudi precej leposlovnih in politiãnih spisov.
Seznaniti sem se hotel zlasti s tistimi nem0 kimi pesniki
in pisci, ki so se rodili in vzgojili v Avstriji, torej z Zelen-
cem (Anastazijem Grünom Tonetom Auerspergom),
z Lenauom, Grillparzerjem, Stifterjem itd.
Stifter se mi je najbolj priljubil radi svojega prekras-
nega, originalnega sloga in jezika in velepoetiãnega ri-
sanja prirode. Grillparzerja postavljajo zdaj mnogi nem-
0 ki kritiki prècej za Schillerja in Goetheja. Mene je dol-
goãasil, morda zato, ker sem imel takrat mnogo drugih
nujnih opravkov in sem ga ãital torej prenaglo, z raz-
mi0 ljenim duhom. Anastazija Grüna pa jaz ne maram in
ne maram. Kar kvasi v svojih liberalnih pesmih, ni zaje-
mal iz svojega srca, nego iz prepovedanih spisov nem-
81
MOJE ÎIVLJENJE
BESeDA
0 kih svobodnjakov. Brezdu0 nega zatiralca slovenskih
kmetov se noben rodoljub ne more spomniti drugaãe
kakor z gnusom in zaniãevanjem.
Omeniti moram 0 e znamenito knjigo »Lebensphilo-
sophie« od Galbe. Pisatelja sem spoznal tudi po obrazu.
Bil je profesor v pravoslovnem oddelku dunajske uni-
verze. Vlada ga je suspendirala in zapodila, ker je razla-
gal preveã svobodno in resniãno! Njegovo ne debe-
lo, ali duhovito in poetiãno knjigo sva brala zaeno z Îe-
piãem vred. Zabavala naju je prekrasno, obenem pa tudi
potolaÏila in pouãila, da sva mogla verovati zopet trdno
v brezsmrtnost ãlove0 ke du0 e.
Na Dunaju sem ãital tudi Voltaira in Rousseauja, Vol-
taira samo par knjig, ali dovolj, da sem spoznal njegov
ogromni genij, kakr0 nih nam zgodovina ne oznanja
mnogo. Izreãi pravilno sodbo o njem, ni prav lahko.
Voltaire ni bil ateist, in, kar jaz vem, ni napadal nikdar
jedra kr0 ãanske vere ljubezni do Boga in do bliÏnje-
ga. Njegova uniãujoãa satira je bila naperjena proti cer-
kvenim dogmam in 0 egam. Ni ãudo, da ga klerikalci ob-
sojajo huje nego vse druge svoje sovraÏnike in ga meãe-
jo brez milosti na dno pekla v najbolj vroão Ïerjavico.
Ne da se tajiti, da je s svojim duhovitim roganjem razÏa-
lil mnogo milijonov rimskih katoliãanov. Ali po drugi
plati pa vendar ne smemo prezreti, da je Voltaire z vso
silo svojega mogoãnega duha napadal in podiral tudi
82
MOJE ÎIVLJENJE
BESeDA
praznoverje, ki je pravi veri 0 e veliko bolj nevarno in
0 kodljivo nego brezverstvo, ker ji jemlje vso svetost ter
jo kazi in dela iz nje sme0 no in ostudno karikaturo. Radi
te velikanske zasluge se morajo Voltairu mnogi grehi od-
pustiti.
Rousseauja sem prebral vsega, nekaj na Dunaju, ne-
kaj v VaraÏdinu, nekatere spise in poglavja 0 e po veã-
krat, n. pr. »Socialni ugovor« in »Savojskega vikarja«, ki
je v njegovem »Emilu«. Nemogoãe mi je povedati, kako
silno so me ganile, zanimale in navdu0 ile vse njegove
knjige. Najbolj mi je imponirala odkritosrãnost, da raz-
klada brez ovinkov vse svoje predrzne nazore in velike
grehe. Farji ga ne sovraÏijo tako kakor Voltaira, dasi je
0 e veliko bolj nevaren njih brezboÏnim in hinavskim
teÏnjam.
Izmed drugih tujih literatur moram imenovati ·veda
Tegnérja, ãigar velepoetiãni »Fritjof« mi je podaril par
jako prijetnih ur.
O slovstvu drugih slovanskih bratov sem dobil prve
pojme tudi na Dunaju. Bral sem biografijo Gogoljevo in
vsebino njegovih »Mrtvih du0 « in tudi nekoliko pesmi
Pu0 kinovih v nem0 kem prevodu (menda Bodenstedto-
vem). Nemci niso hoteli priznati Pu0 kinove originalno-
sti. Razgla0 ali so ga za nadarjenega uãenca in posnemal-
ca Byronovega. Rusi jim pa ugovora niso ostali dolÏni.
83
MOJE ÎIVLJENJE
BESeDA
Izmed vseh slovanskih knjig pa smo se tista leta za-
bavljali najbolj marljivo s »Kraljedvorskim rokopisom«.
Napadi nanj niso hoteli ponehati. I med âehi se je po-
javljalo ãimdalje veã kritikov, ki so mu tajili starinstvo in
trdili, da je plod XIX. veka in povod rojstvu da so mu
dale Vukove srbske narodne pesmi. Mene je ta prepir
kaj malo brigal. Poezija tega »Rokopisa« se mi je tako
priljubila, da mi je bilo povse enako, je li iz zgodnjega
srednjega veka ali iz XIX. stoletja. Slovenci smo dobili
tisti ãas Ïe tudi lepi prevod tega ãe0 kega bisera, izdelal
ga nam je sloveãi pisatelj Podgorski. Jaz sem ãital z istim
veseljem i original i prevod. Nekatere pesmi sem se na-
uãil na pamet in jih znam 0 e dandanes.
Dejal sem, da sem se ukvarjal na Dunaju tudi s poli-
tiko. âital sem vsak dan »Augsburger Allgemeine Zei-
tung«, ki je bila vobãe priznano glasilo nem0 ke inteli-
gencije in najbolje urejevani list vse nem0 ke Ïurnalisti-
ke. Te novine so me dobro pouãile o vseh razmerah
evropskih drÏav in narodov. Nepristranosti v njih ni
bilo. Razni ãasniki so jim oãitali naravnost, da sluÏijo za
denar vsakomur. To se je ãesto i dokazalo, ali navzlic tej
grdobi jih Nemci niso nehali hvaliti in naroãati. Jaz sem
bral v tem listu najraj0 i ob0 irne popise bojev, ki so jih
[ Pobierz całość w formacie PDF ]